»Med dušo in kamnom obstaja tesno razmerje. Kamen in človek predstavljata dvojno gibanje, navzgor in navzdol. Človek se rodi od Boga in se vrača k Bogu. Surovi kamen pride z neba, ko se spremeni, se dvigne v nebo.«

V daljni preteklosti so se ljudje zavedali medsebojne povezanosti, stalne interakcije z naravo in vsemi njenimi elementi, zato se jim je zdelo samo po sebi umevno, da lahko na to, kaj se jim bo v življenju dogajalo, vplivajo tudi s kamni; govorili so o magijskem vplivu kamnov.

Čeprav imajo dragi in okrasni kamni danes za večino le okrasno vrednost, pa so jim tradicionalno pripisovali različne magične moči, do katerih je imel človek prek njih dostop. Te moči so zaobjemale tako zaščito pred uroki kot sposobnost zdravljenja in iniciranja plemenitih lastnosti, po drugi strani pa je bila zelo prisotna tudi vera, da lahko tistemu, ki ima do njih nepravilen odnos, prinesejo nesrečo. Verjeli so, da se med kamnom in človekom, ki ga nosi, vzpostavi čvrsta vez duše z močjo kamna, zato se moč kamna vedno odziva na tisto, kar je v človeku.