Sredi leta 2011 se na zanemarjenem dvorišču za zidovi berlinskih ulic na vsem lepem prebudi … Hitler. Adolf Hitler. Iz nerazložljive zmečkanine časa ga v današnji svet izpljune Previdnost, saj svojega nekdanjega ›poslanstva‹, kot je splošno znano, ni do konca izpolnil. Šokirani Hitler si kmalu opomore in bodro krene v popravljanje modernega sveta, ki je skozi njegove oči – 66 let kasneje – dokaj klavrna podoba raja/Rajha, kot si ga je skupaj s svojimi pajdaši zamislil v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja.

A ker se po znani marksistični mantri zgodovina ponavlja, prvič kot tragedija (to so naši dedje in babice že dali skozi), drugič pa kot farsa, tej usodi ne more uiti niti ta reinkarnirani Hitler. S svojimi zloveščimi populističnimi akcijami bliskovito postane zvezda razvedrilnega TV-šovbiznisa in se za svojo interpretacijo realnosti ostro udari tudi z neizprosnim nemškim, ›demokratičnim‹ tiskom. S svojim neustavljivim šarmom pa podira vse prepreke in pridobiva spet nove privržence za svojo svetlo nacionalsocialistično idejo.

Farsa je drugo ime za ta roman in v njegovem besedilu utripa pod vsako besedo. Farsa je, da Hitler laže pridobi na svojo stran kompletno ›demokratično‹ javnost kot pa mozoljaste pubertetnike, ki se kitijo z dediščino njegove nekdaj tako slavljene ›delavske stranke‹. Farsa je, da je dandanes mnogo laže preobleči internet v gotico kot pa imunizirati razum Slehernikov na strupeno sovraštvo do drugačnosti. In farsa je, da tak všečni Hitler, ki zna kot kak filozof po akademsko razpredati tudi o najbolj ničevih kapricah, lahko bralcu tako globoko zleze pod kožo, da slednjega naposled niti ne ogorči več trditev, da »vse tisto pa le ni bilo slabo«, kar/ko je ›tisočletni režim‹ pred desetletji gazil s svojim jeklenim vojaškim škornjem.

Mnogi so se na to farso že ujeli, mnogi se še bodo. Toda bralci tega romana so na boljšem, kajti vedo več: poznajo Hitlerjevo perspektivo, skoznjo pa spoznavajo tudi motive in vzgibe neštetih (seveda literariziranih) sodobnikov iz aktualnega nemškega političnega, estradnega, poslovnega in vsakdanje-banalnega življenja. Ker jih slovenski bralci spremljamo kot voajerji, predobro pa poznamo tudi svoje domače travme, ki se jih iz časov druge svetovne vojne še danes nismo otresli, bo tudi nam ta roman naježil kožo.

Spet je tukaj – humorno branje, ki pa pred nas postavlja nekatera najbridkejša vprašanja današnjega in polpreteklega časa.