Potuhnjena je kot bolezen, vendar se širi hitro in z lahkoto, kot virus. Ne spoštuje meja, vedno pride tja, kamor se je namerila. Ničesar ne čuti, ne sliši in ne vidi. Seje trpljenje, žalost in smrt. Prinaša trušč in kaos. In nazadnje molk. Vojna je najbolj trajen »serijski izdelek«, kar jih je iznašel človeški rod. Zgodovina človeštva je zgodovina vojn, in naj po vsaki vojni še tako kričimo »Nikoli več!«, se vedno nekje na svetu porajajo sovraštvo, stremuštvo in zamere, ki jo bodo zanetili.

Vojno sta portugalska umetnika, oče in sin, ustvarila leta 2018; prvi je napisal besedilo, drugi ga je upodobil. To je slikanica, v kateri povedo podobe, tako kot v vojni, več kot tisoč besed. Besedilo je zato skopo, so zgolj kratke impresije, kajti »vojna ni nikoli znala pripovedovati zgodb«.

Se s svojimi otroki, vnuki, učenci znamo, zmoremo in hočemo pogovarjati o groznih stvareh? O zlu, kakršno je vojna? Kaj je vojna in zakaj se ljudje odločijo uničiti druge, čeprav s tem uničijo tudi sebe? In kaj ostane po vojni? Toda »če so otroci dovolj močni, da vzdržijo bombardiranje in stradanje,« meni kanadska pisateljica Deborah Ellis, »so tudi dovolj močni, da o tem berejo.«

José Jorge Letria in André Letria sta za Vojno prejela številne nagrade tako na Portugalskem kakor drugod po svetu.