Tereza si ni nikoli mislila, da bo plešasta prej kot njeni fantje. Ni si mogla predstavljati, da se ji bo tožilo po čopu, ki ji je opletal po hrbtu. In tudi slučajno ne bi pomislila, da ji bodo njena bližnja okolica in ljudje na ulici izražali podporo misleč, da prestaja kemoterapijo. Ko je prišla zaradi avtoimune bolezni čez nekaj mesecev ob vse lase, se je morala soočiti s spremembo videza, z izgubo občutka ženskosti in s ponudbo lasulj. Menjave iskanj in jalovih upov so botrovale mnogim situacijam, na katere uspe avtorica gledati z distance in s humorjem. Svoje prvo leto brez las opisuje v pričujočem delu, ki tudi po zaslugi nevsakdanje risbe Štěpánke Jislove stopa vštric z bogato svetovno tradicijo avtobiografskega stripa.

Eno od faz alopecije je preživelo ali jo preživlja 147 milijonov ljudi po vsem planetu. Približno dva odstotka bolnikov alopecija spremlja vse življenje. Strip razen ozaveščanja o njej prinaša tudi vzpodbudo bolnikom, ki se s tem obolenjem spoprijemajo.