Francoski baletni plesalec in koreograf Maurice Béjart (1927–2007) je avtor številnih novosti v modernem baletu in ustanovitelj znamenitega Béjart Balleta iz Lozane. Temeljito je spremenil že zaprašeno govorico baleta in iz njega napravil najboljše sredstvo za to, da nas vznemiri. S svojimi inovacijami je udomačil baletno umetnost za 20. stoletje in jo učinkovito približal množičnemu modernemu občinstvu.

Pri petdesetih je Béjart, takrat že na čelu več kot 70-članskega baletnega ansambla, začutil potrebo, da spregovori o sebi; da se zaupa. To je storil v avtobiografiji Trenutek v življenju drugega (Un instant dans la vie d’autrui. Mémoires, 1979). V teh spominih se vrača k svojemu prvemu viru: otroštvu. Popiše, kako se je porodila njegova poklicanost in kako se pri sedmih letih ni sprijaznil z materino smrtjo. Spominja se svojega provansalskega odraščanja in tega, kako težavno so se rojevali njegovi najslavnejši baleti: Posvetitev pomladi, Nižinski, božji klovn, Pesnikova ljubezen ipd. Obuja spomine na svoje prijatelje in plesalce pa na gostovanja v New Yorku, Južni Ameriki, na Japonskem. Govori o svojih uspehih in strahovih, tremi in slavi. O ljubezni. O Bogu.

Knjiga je polna zaupnosti, zapisane z veliko mero humorja in nalezljivega veselja, pa tudi s popolno odkritostjo. V knjigi odkrivamo življenje enega največjih baletnih plesalcev novejšega časa. Življenje z mnogimi slikami, z mnogimi baleti, katerega vsak je trenutek v življenju drugega.