Katarza je nekakšen intimni dnevnik – zbirka različno dolgih epizod o tem, kako je Luz doživljal mesece po terorističnem napadu na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo 7. januarja 2015.

Luzov risoroman je neprecenljiv dokument dogodkov, ki so bistveno spremenili naše dojemanje realnosti. Zdaj krik, zdaj šepet, zdaj nežna, že boleče intimna, spet drugič ogorčena, cinična, divja in jezna je Katarza spopad preživelega posameznika z nedopovedljivo grozo, ki mu je vzela sodelavce, prijatelje in življenje, kakršno je dotlej poznal. Srhljiva moč surove risbe, ki se le redko posveča detajlom in olepševanju, pride tu v svoji enkratni spojenosti z vsebino polno do izraza.
Katarza ni in nikakor noče biti vljudno, lepo, polikano delo – kot taka bi bila skrajno neprepričljiva. Nasprotno: učinkuje kot udarec v pleksus, kar je najboljša metafora za to, čemur je bil avtor priča. In čemur je, na svoj rojstni dan, ušel. Obvezno čtivo za kritične premišljevalce o svetu tukaj in zdaj.