Novi roman Jožeta Snoja je tematsko zasidran v čas in prostor, ki je generaciji, rojeni v samostojni Sloveniji, nekaj povsem neznanega. Toliko bolje pa ga pozna starejša moška populacija, ki je služila vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi. Junak romana, ki ima nespregledljive avtobiografske poteze se srečuje z nesmiselnim vojaškim drilom in ideološko zadrtostjo vojaške organizacije in njenih mehanizmov, a hkrati se z radovednostjo in človeško odprtostjo sooča z mešanico kultur, jezikov, socialnih plasti in posamičnih značajev, ki se izrisujejo skozi medsebojne odnose v kasarniškem življenju. Od odpora in negotovosti na začetku, mu postaja ta svet zmeraj bližji, jemlje ga s humorjem in nazadnje do balkanskega spontanega sveta začuti tudi simpatije in navezanost. Roman je napisan v barvitem jeziku in modernističnem slogu. Ker so nekatere besedne zveze iz nekdanjega vojaškega besednjaka tako rekoč neprevedljive, je knjigi dodan tudi zanimiv terminološki slovarček.