V Sončničnem Dolu je vse nared za prekrasne in razburljive poletne igrarije. Otroci se veselijo dogodivščin. Le Katka, ki ima krajšo nogo, in Igor, ki se je poškodoval, ne moreta tekati in se igrati z drugimi. Zato poletje Katki nameni dar – moč opazovanja in sočutja. Zaradi tega zaznava stisko drugih, lepote sveta in majhna bitja narave, ki jih prehitri spregledajo.

Nekega dne, ko sledi otrokom k potočku, sreča polžka, ki jo bodrita, naj vztraja na svoji poti,  saj se počasi lahko pride ne le daleč, ampak včasih tudi najdlje. Najdlje pa ne pomeni le dolžine prehojene poti v metrih in kilometrih, ampak dolžino poti, ki jo ljudje zmoremo in znamo prehoditi med našimi srci. Katkino vztrajnost sčasoma opazijo tudi zdravi in hitri otroci in ji ponudijo pomoč. Katka pa pomaga poškodovanemu Igorju in tako se dobrota prenaša naprej.

To je pravljica o srčnosti, prijateljstvu, razumevanju, sodelovanju … in seveda o lepoti narave, ki nas obdaja in vabi v objem. Tudi s knjigo v roki in z odprtim očesom za počasne in majhne. Pravljično čarobne ilustracije Mojce Fo harmonično dopolnjujejo zgodbo ter s svojo toplino, barvami, kompozicijo in drobnimi detajli poudarjajo njeno sporočilo.