To ni čarovniški vajenec, ki zavestno hrepeni po razsvetljenju, je bolj izgubljenec, ki ga razsvetljenje najde samo na nepričakovanih mes­tih.

Niz zgodb je izraz umetniške fermentacije pisateljeve zgodovinarske in popotniške dejavnosti, izraz izkušenj, ki se kot mozaik sestavljajo v vsakdanjo življenjsko modrost. Avtor nas kot novodobna Šeherezada zapleta v popotne zgodbe, ki se napajajo ob njegovem in­timnem doživljanju potovanj po Aziji in Afriki. To so zgodbe, ki bral­ca najprej pograbijo s svojo neposrednostjo in eksotično barvitostjo drobnih impresij, nato pa ga popeljejo do samega bistva in potrkajo naravnost na bralčevo dušo, potem ko mu skoraj vsiljivo postavijo vprašanja o njegovem lastnem doživljanju sveta.