Plotin (3. stol.n.š.) je najpomembnejši filozof pozne antike, ki je sintezno povezoval Platonovo filozofsko izročilo z Aristotelovim, stoiškim idr., hkrati pa je utemeljitelj novo platonizma. Že v antiki je veljal za najpomembnejšega Platonovega interpreta, njegova izvirna misel, v katero je ovil svoje interpretacije starih filozofov, pa ga je napravila za vodilnega misleca poznejših stoletij, predvsem evropskega humanizma in renesanse, ki sta ga spoznala prek latinskega prevoda Marsilia Ficina. V moderni dobi Plotinove Eneade (»Deveterke«, tj. šest snopičev po devet filozofskih razprav) ostajajo (poleg Platonovih in Aristotelovih) eden temeljnih tekstov antične filozofije in zadnjih nekaj desetletjih opazno raste zanimanje za Plotinov nauk o Enem ter umu in duši, človeški in vesoljni. Eneade, ki so Plotinovo »zbrano delo«, so tako prevedene že v mnoge moderne jezike, saj so nepogrešljivi del naše skupne filozofske in kulturne dediščine. V slovenščino so bile do sedaj prevedene le štiri razprave, zanimanje za Plotina v slovenskem prostoru pa še naprej raste.