Husserlova fenomenološka obravnava fenomena Evrope je v filozofskih krogih dobro poznana in tudi dovolj obširno kritično interpretirana. za potrebe splošno razširjene diskusije o Evropi zgolj pogledujemo k Husserlu, kaj je imel povedati o Evropi, opravimo zelo malo v pogledu vprašanja filozofske relevantnosti Husserlove fenomenološke obravnave Evrope. Najprej nas mora zadržati že samo dejstvo, da ta obravnava vstopa z vso silovitostjo pred nas v okviru njegovega obsežnega projekta obravnave »Krize evropskih znanosti in transcendentalne fenomenologije«. Če upoštevamo, da je to delo konsenkventna izpeljava poprejšnjih Husserlovih teoretskih prizadevanj, potem lahko ugotovimo, da pravzaprav celotni Husserl filozofski opus tendira k filozofski obravnava Evrope.