Vse, kar razmišljamo, kar delamo, kako se počutimo, je posledica dogajanj znotraj nas samih. Kako vzpostaviti učinkovit nadzor nad svojim življenjem.

Avtor knjige, dr. William Glasser, ameriški psihiater in svetovalec ljudem v stiskah, zna zapletene vzroke človeških stisk in še bolj zapleteno reševanje teh stisk prikazati v zanimivem, vsakomur razumljivem jeziku.

Glasserjeva spoznanja opisana v več kot dvajsetih knjigah danes koristno uporabljajo ne le svetovalci in psihoterapevti na področju psihiatrije in klinične psihologije, temveč tudi učitelji, vzgojitelji, socialni delavci, zdravniki, medicinske sestre, ravnatelji, managerji, duhovniki in drugi na zelo različnih področjih dela in delovanja.

Pretežni del knjige se ukvarja z vedenji, ki jih izbiramo, ko si prizadevamo nadzirati svoje življenje. Vse vedenje je sestavljeno iz štirih komponent: iz naših ravnanj, misli, čustev in fiziologije. To, kar delamo in to, kar mislimo, vedno opisujemo z glagoli, kot sta denimo teči in meditirati, čustva pa opisujemo s pridevniki, kot je na primer depresiven, ali s samostalniki, kot depresija.

Deset aksiomov teorije nadzora:

• Edina oseba, katere vedenje lahko nadzorujemo, smo mi sami.
• Vse, kar lahko ljudem damo ali od njih dobimo, je informacija.
• Vsi dolgotrajni psihološki problemi so problemi odnosov.
• Problematični odnos je vedno del našega sedanjega življenja.
• Kar se je zgodilo v preteklosti, ima močno zvezo s tem, kakšni smo danes, vendar lahko zadovoljujemo svoje osnovne potrebe le v sedanjosti in jih nadaljujemo zadovoljevati v prihodnosti.
• Žene nas pet genetskih potreb: preživetje, ljubezen in pripadnost, moč , svoboda in zabava.
• Svoje potrebe lahko zadovoljimo le z zadovoljitvijo podob iz našega sveta kakovosti.
• Vse, kar počnemo, je da se vedemo.
• Vsako vedenje je celovito vedenje in ga sestavljajo štiri komponente: dejavnost, mišljenje, čustvovanje in fiziologija.
• Vsa celovita vedenja so izbrana, vendar imamo neposreden nadzor le nad komponentama dejavnosti in razmišljanja. Svoje čustvovanje in fiziologijo lahko nadziramo le posredno z izbiro dejavnosti in razmišljanja. Vsako celovito vedenje opisujemo z glagoli in ga poimenujemo po najočitnejši sestavini.