Deveterica sledi resnični zgodbi avtoričine pratete Hélene Podliasky, ki je vodila skupino devetih odporniških bork na begu iz delovnega taborišča. Podale so se na desetdnevno pot čez frontne linije druge svetovne vojne in se iz Nemčije vračale v Pariz. Na podlagi neverjetne raziskave je ta močna, dih jemajoča pripoved poklon moči človečnosti in prijateljstva v najmračnejših časih.

14. aprila 1945 ob drugi uri zjutraj, le nekaj tednov pred porazom tretjega rajha in koncem druge svetovne vojne, je moralo 5000 izmučenih in podhranjenih jetnic, ki so delale v podružničnem taborišču ženskega taborišča Ravensbrück severno od Berlina, zakorakati skozi vrata in se odpraviti proti vzhodu brez določenega cilja in skorajda brez hrane.

Devet žensk, ki so bile ob pridružitvi odporniškemu gibanju vse mlajše od trideset let, je tihotapilo orožje čez Evropo, skrivale so agente, ki so s padali prispeli v Francijo, urejale komunikacijo med področnimi sektorji, urejale poti pobega do Španije in po stanovanjih skrivale judovske otroke. Aretirala jih je francoska policija, izpraševal in mučil jih je gestapo. Strpali so jih v vrsto francoskih ječ, potem pa so jih deportirali v Nemčijo. Skupina se je oblikovala, medtem ko so se ženske srečevale na različnih mestih, v ječi, v prehodnih taboriščih in v Ravensbrücku. Ko so pristale v delovnem taborišču v Leipzigu, so postale tesno povezana skupina prijateljic. V zadnjih dneh vojne so bile prisiljene kreniti na pohod smrti in takrat se je deveterica odločila za drzen pobeg.