Moč čudenja je prva knjiga avtobiografije Richarda Dawkinsa, v kateri nam je odprl zanimiv pogled na svoja otroška in mladostna leta, intelektualno prebujanje v Oxfordu in postaje svoje zgodnje profesionalne kariere. Njegov živahni prikaz idiličnega otroštva v kolonialnem tropskem raju britanskega imperija bogatijo skice staršev in sorodnikov, katerih se spominja s hvaležnostjo, občudovanjem in spoštovanjem. Vzporedno z razgibanimi leti šolanja nam Dawkins bogato naslika tudi svoj duhovno-nazorski mladeniški razvoj od člana otroškega nabožnega zborčka do doslednega nasprotnika religije.

Z začetkom študija zoologije na Univerzi v Oxfordu je Dawkins spoznaval tamkajšnji sistem tutorstva, ki mu je na povsem nov način odprl pogled v znanost, mnogo učinkovitejši od klasičnega študija iz učbenikov. Zanj je to pomenilo izvrstno spodbudo, da se je laže usmeril v poučevanje. Ko je pozneje, že kot predavatelj, izvajal raziskave in eksperimentiral z računalniško podporo, je to početje prekinil nepričakovan dogodek. Zaradi obsežnih stavk leta 1973 je v Britaniji prišlo do redukcij električnega toka, kar je začasno prekinilo Dawkinsovo neumorno pionirsko programiranje zgodnjih računalnikov.

Da ne bi čakal križem rok, se je v luči aktualnih znanstvenih debat glede ›skupinskega odbiranja‹ v biologiji lotil pisanja svoje ›uspešnice‹, kot se je rad pošalil. Toda šala se je potrdila, kajti nastal je znameniti Sebični gen. Ta je do temeljev pretresel tedanjo biološko znanost, saj je prinesel popolnoma nov pogled na evolucijo, ki se je usmeril na gene. In ne samo to, Dawkins je takrat skoval tudi pojem mem kot enoto kulturne evolucije, ki je do danes prav tako postal nepogrešljiv element družbenega diskurza.

Osebne anekdote in številne presenetljive prigode te zanimive osebnosti sodobnega znanstvenega sveta bogato dopolnjujejo prvo knjigo avtobiografije, ki povsem upravičeno nosi podnaslov Kako nastane znanstvenik.