Gre za preplet popisovanja družbene stvarnosti in leposlovja, ki temelji na resničnih dogodkih; besedilo je eno najganljivejših pričevanj o grozotah kubanskega režima in uporništvu, osebnem in generacijskem. V njem zelo neposredno sledimo avtorjevemu življenju od otroštva na revnem kubanskem podeželju pa vse do smrti v New Yorku, kjer je 7. decembra leta 1990 naredil samomor.

Rdeča nit zgodbe je avtorjeva homoseksualnost oziroma dejstvo, da je bil zaradi nje preganjan, aretiran, mučen, poniževan, izključen, prisiljen, da se odpove samemu sebi in svojemu ustvarjanju … Arenas ne opravičuje svojega načina življenja, niti ga ne razkriva s previdnostjo ali okornostjo, nasprotno – svoje seksualne eskapade opisuje zelo nazorno in brez olepšav – še toliko bolj zaradi zavedanja in spoznanja o homofobičnosti in hipokriziji kubanskega prebivalstva in človeštva sploh. Avtorjeva spolna usmerjenost se vseskozi prepleta s kritiko kubanske stvarnosti in režima na oblasti. Opisi življenja na Kubi, šikaniranj, ki so jih doživljali največji kubanski književniki in predstavniki njegove literarne generacije, avtorjevega življenja zunaj in znotraj kubanskega zapora so resnično grozljivi, in tudi po tistem, ko mu je s skupino homoseksualcev in drugih na Kubi »nezaželenih« uspelo zbežati z otoka in se nastaniti v Združenih državah, se tragično sooči s kapitalizmom in AIDS-om.

Preden se znoči je »kričeča« zgodba o človeku, ki je, kot pravi, »izpustil svoj krik«, in hkrati obsežen dokument o vsakršni obliki družbene neenakosti, ne le kubanske, temveč tudi neenakosti, ki veliko bolj prikrito kot v totalitarnih režimih nastajajo in obstajajo v naročju zahodnih družb.