e bo TTIP sprejet v predlagani obliki, potem lahko brez zadržkov zapišemo, da največje svetovne korporacije že prevzemajo velik del oblasti nad celotnim planetom (kajti vzporedno s TTIP potekajo tudi transpacifiška pogajanja z enako vsebino!). Bistvo nove ureditve sveta, ki jo agresivno vsiljujejo transnacionalne korporacije, lahko strnemo v dve točki: prvič, standardi varovanja človekovih pravic, zdravja, okolja, zdrave prehrane ipd. ter pravila poslovanja gospodarskih subjektov bodo poenotena praktično za ves svet – toda, da ne bo pomote, nikakor ne v smeri najvišjih že uveljavljenih standardov; in drugič, o nesoglasjih in sporih med korporacijami in državo oz. civilno družbo ne bodo več razsojala javna sodišča prizadete države, temveč zasebna, s strani korporacij izbrana in financirana razsodišča. Oboje skupaj pomeni, da bodo imele zasebne korporacije praktično neomejene možnosti uveljavljanja svojih interesov. Temeljne potrebe človeštva in narave bodo povsem podrejene logiki dobička.

Vladavino prepoznavnih in demokratično izvoljenih predstavnikov, torej oblast v klasičnem smislu, izpodrivajo ‘vlade’, ki delujejo iz ozadja, naši izvoljeni predstavniki pa jim na veliko popuščajo. To počnejo bodisi zavestno bodisi zato, ker se orjaških sistemov bojijo oziroma jih občudujejo in se jim želijo prikupiti. Ali povedano nekoliko prizanesljivejše, morda birokrati in politiki preprosto ne vedo, kaj delajo, ne zavedajo se dolgoročnih posledic svojega početja. V vsakem primeru tem orjaškim tvorbam, transnacionalnim korporacijam, prepuščajo pomemben del legitimne oblasti in jim dovolijo, da odločajo o neštetih zadevah, ki vplivajo na naša življenja … Kaj naj si torej mislimo? Da nas vodijo ljudje, ki so popolnoma brez hrbtenice? Ljudje, ki so se pustili podkupiti korporacijam? Ali pa gre morda za oboje hkrati?