Bezimena, tretji risoroman kanadske striparke in ilustratorke Nine Bunjevac, ki je odraščala v bivši Jugoslaviji, je sodobna predelava mita o Artemidi in Siproitu. Mladec (v nekaterih verzijah mladi vojak) je boginjo opazoval pri kopanju – za kazen ga je slednja spremenila v žensko. Ta vsebinski zastavek doživi v risormanu Nine Bunjevac pretresljivo in izjemno subtilno upodobitev. Avtorica s svojo mojstrsko, prepoznavno tehniko ustvari čuten in srhljiv estetski presežek, ki izrazito pozornost posveča detajlu in prerašča klasične meje stripovskega žanra. V Bezimeni raziskuje iztirjenost spolnega delinkventa, pri čemer črpa iz lastnih travmatičnih spominov na doživeto spolno nasilje. Zgodba pripoveduje o moškem, ki razvije sprevrženo obsesijo do nekdanje sošolke ter postopoma izgublja stik s stvarnostjo. Z razraščajočo živostjo njegovih fantazij se krepi tudi nadrealističnost podobja v izrazito noirovskem risoromanu, ki se skozi presenetljiv razplet znova vrne k izhodišču: problematizaciji vprašanja, kaj človeka prižene do zlobnih dejanj.

Knjigo sklepa obsežen avtoričin pripis, ki zgodbo umešča v osebni kontekst in se konča z navedkom: »Če se ozrem v preteklost, vem, da je bila selitev v Kanado lahko pobeg. Če bi se o dogodku pogovorila s sošolkami, če ne bi tako hitro obupala nad tem, da bi razkrinkala Kristijana in Snežano, bi bilo žrtev gotovo manj, kot jih je. Tega si ne bom nikoli oprostila in s tem bom morala živeti do konca svojih dni.

Knjigo posvečam vsem pozabljenim in brezimnim žrtvam žrtvam spolnega nasilja. Da bi našle spokoj, svetlobo in pregnale temo, ki vas ogrinja.«