Na policijski postaji zaslišujejo moškega. Moški je Polza Mancini, 38-letni 150-kilski pisatelj. Pravzaprav, nekoč pisatelj, zdaj brezdomec. Brezdomec, ne klošar – kot rad poudari in tudi pojasni, zakaj. Kriv je … umora? Nahajamo se v aktualnem trenutku – zdaj. Kako smo prišli do sem? To, in nič manj kot to, poskuša iz Polze izvleči policija.

Povedal nam bo, a s svojimi besedami in v svojem času. Povedal nam bo o smrti očeta, zagrizenega komunista, ter o “blastu” – nori epifaniji, ki mu je omogočila blažen trenutek razsvetljenja, uvida v svet brez spon in morale ter ga za vedno spremenila. In ki jo išče vse odtlej.

To je zgodba o obupanem, a nikakor brezupnem duhovnem boju moža, ki se je odločil, da bo živel po lastnih zakonih, ki so morda še najbližji naravi, najbrž edinem elementu, ki zares govori njegov jezik. Je zgodba o duševnem neravnovesju. Je divje, epsko potovanje in globoko pretresljiv triler.

Masa sala je prvi del večkrat nagrajene Larcenetove mojstrske tetrologije. Delo je črno-belo, razen blasta. Risba je natančna, igra svetlobe in senc impresivna. Kot že v Brodeckovem poročilu ne vemo, kje se konča beseda in začne podoba.