Upajmo, da se budisti motijo (2014) sklepa tetralogijo BLAST. V tem izjemnem risoromanu se razkrijejo številne povezave in dokončno razvozla življenjska usoda protagonista Polze Manzinija. Marsikaj postane jasno za nazaj in mnoge perspektive se predrugačijo. V tem smislu je sklepni del prelomen, saj po njem nič več ne bo, kot je bilo. Kajti: kaj drži zares, kaj pa je fikcija, domislek, laž, potegavščina, kaj je zgolj bledikava senca, kaj pa se je res zgodilo? Ta vprašanja ostajajo z bralko in bralcem še dolgo po tem, ko knjigo zapreta. Četrti del napotuje k ponovnemu branju prvih treh – znova in znova.

Izjemni, dovršeni prevod Larcenetove mojstrovine s četrto knjigo zapolnjuje globoko vrzel v žanru prevodnega risoromana, saj gre za klasiko, ki spada na vsako knjižno polico. Tudi slovenskih bralk in bralcev. Alegorija sveta, v katerem živimo, skozi oči domala popolnega anti-junaka, bi bila težko popolnejša. Tetralogija BLAST je učbeniški primer odgovornega umetniškega dela, ki definira žanr.