Kot kmečki aktivist je protestno žel gensko spremenjeno koruzo in za nekaj mesecev pristal v zaporu, bil je med pobudniki mednarodnega gibanja malih kmetov Via Campesina, ki se upira diktatu neskončnega povečevanja donosov v kmetijstvu. José je vsekakor človek, pri katerem bi se morali učiti uporniškega aktivizma proti velikemu kapitalu.Vse te spopade je prenesel v evropski parlament, kjer je že na vhodnih vratih naletel na korporacijske lobiste, ki v imenu največjih svetovnih korporacij \’obdeluje\’ naše poslance.
Za evropske komisarje in velikanski izvršni aparat Evropske komisije je poskrbljeno drugače, s sistemom \’vrtljivih vrat\’ – nenehnega kroženja preverjenih kadrov med najvišjimi uradniškimi položaji v EU in med dobro plačanimi službami pri zasebnem kapitalu.Nekateri, kot opisuje José Bové v knjigi Bruselj v krempljih kapitala, to počnejo kar hkrati, na dveh ali celo več stolih naenkrat. Svojo bruseljsko poslansko zgodbo opisuje Bové v osmih slikah. Na ogled postavlja lobistične pritiske proizvajalcev gensko spremenjenih organizmov, naftne in tobačne industrije, agrokemije, kot krono ofenzive globalnega kapitala na evropsko prestolnico pa pogajanja o trgovinskem sporazumu TTIP med Evropo in Ameriko. Toda Bové, za razliko od oživljenega in danes v Evropi tako popularnega nacionalizma, rešitve ne vidi v slabitvi bruseljskih ustanov. Nasprotno, izkušnje v spopadih z globaliziranim kapitalom mu govorijo, da lahko Evropa obrani svoje tradicionalne vrednote in demokracijo samo z doslednim in preglednim uresničevanjem evropske ideje združevanja.
