Namenjena je predvsem staršem, ki so zaradi nasprotujočih objav glede varnosti in učinkovitosti cepiv na spletu v dvomih, ali cepiti sebe in svoje otroke ali ne. Starši se dostikrat ne zadovoljijo več samo z zagotovili uradnih institucij, da so cepiva učinkovita, varna in potrebna, ampak želijo bolj poglobljene razlage.
Knjiga je napisana na podlagi okoli 1400 virov (v veliki meri znanstvenih raziskav), vendar to kompleksno tematiko obravnava na poljuden način, tako da so razlage razumljive veliki večini ljudi. Besedilo je strokovno pregledano in vsebuje čez 100 slik in tabel.
Bralci se na začetku seznanijo z delovanjem našega imunskega sistema in zgodovino razvoja cepiv, tekom besedila pa med drugim spoznajo tudi potek registracije in izdelave cepiv ter tudi njihove sestavine. Knjiga bralce poleg preverb trditev (in virov) nasprotnikov cepljenja seznanja tudi s poteki in možnimi zapleti zaradi okužb z nekaterimi nalezljivimi boleznimi (recimo ošpicami, noricami, HPV, pnevmokoknimi okužbami…).
Besedilo prav tako ponuja realen pogled na učinkovitost in varnost nekaterih alternativnih terapij, ki jih priporočajo nasprotniki cepljenja (recimo homeopatijo in zeliščno medicino).
Po spletu krožijo številne nepreverjene trditve o cepivih in cepljenju in pogostokrat je težko (pa tudi zamudno) ločiti resnico od neresenice, informacijo od dezinformacije. V tej knjigi boste tako našli znanstveno podprte odgovore na številna vprašanja in dvome, ki se vam morda porajajo o tej tematiki.
Avtor o knjigi:
»Avtor knjige sem bil včasih nasprotnik cepljenja, vendar sem se namenil temeljito in kritično preveriti trditve o cepivih, v katere sem dolga leta verjel. Odkril sem, da resnica morda ni takšna, kot nas skušajo prepričati nasprotniki cepljenja. Če tudi vas zanima, kaj sem odkril v svoji 6-letni raziskavi, ste toplo vabljeni k branju.«
O avtorju:
Aleš Praprotnik je diplomirani socialni pedagog, avtor knjige DENAR – Nedolžna prevara? in oče petletne deklice. Dvanajst let po izzidu prve knjige ima malo manj las, malo več bolečin v telesu in malce drugačen pogled na človeško družbo. Še vedno pa je nekje v sebi prepričan, da potrebujemo vzpostavitev trajnostnega sistema sobivanja, temelječega na etičnih načelih, sodelovanju in solidarnosti. Verjame, da je ena izmed največjih ovir (in izzivov) pri tem močvirje dezinformacij, polresnic in laži, v katerega se pogreza medmrežje, ter obenem kot eno najpomembnejših rešitev vidi opolnomočenje mlajših (in ostalih) generacij z razvijanjem spretnosti kritične presoje podanih informacij.
