Med nami pozdravljamo že četrti ponatis druge, popravljene izdaje Dnevnika cesarja Marka Avrelija. Dnevnik zajema vse bogastvo grške nravstvene filozofije od Heraklita in Demokrita pa do zadnjih izrastkov velikih in malih sokratskih šol, predvsem pa nadaljuje tradicijo velike stoiške filozofije Zenona, Kleantesa in Hrisiposa.

V Rimu in posebej v miselnem svetu Marka Avrelija se je grška stoa v svojevrstni sintezi sčasoma prepojila s starorimskim idealom možatosti in kreposti (virtus) in kot taka postala nekakšna rimska centralna »ideologija«. Avrelijeva osebna nota je bila v njej tako močna, da je njegovo delo hkrati postalo neločljiv del evropske moralne filozofije.