Filozofija majhnega kraja z izvirnim naslovom Filosofija palanke velja za eno najpomembnejših del srbske postmoderne. Doživela je več izdaj in vse od svojega nastanka do danes sproža polemike v srbskih in drugih akademskih krogih.

V njej avtor natančno analizira duha majhnega kraja, provincialnosti, ki nasprotuje vsemu sodobnemu, se zapira pred svetom in je usmerjen v tradicionalno ter s tem v širjenje nacionalizma in narcizma. Konstantinović v tej diskurzivni študiji intelektualno in moralno dekonstruira duha zaprtosti, sovraštvo do vsakršne različnosti, ki prodorno in prepričljivo analizira duhovni provincializem in miselnost, ki ne zmore – in tudi noče – stopiti iz risa, v katerem je pomembneje slediti ustaljenemu običaju kot biti osebnost, v katerem je vse, kar je pretežno osebno in individualno, nezaželeno – predvsem zato, ker obljublja svet, ki je čista negacija majhnega kraja oziroma province, tj. okolja, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost.

Konstantinovićev majhen kraj ni zemljepisna kategorija, temveč duhovna, miselna, nazorska in filozofska, ki je mogoča vedno in povsod. Filozofija majhnega kraja s svojo univerzalnostjo presega fizične, kulturne, družbene, zgodovinske in jezikovne meje ter nam tudi v današnjem času nastavlja ogledalo, v katerem nam naša (duhovna) podoba ne bi smela biti všeč.