V okviru večletnega raziskovanja življenja raketnega inženirja Hermana Potočnika Noordunga in po dveh obsežnih dokumentarnih razstavah o Potočnikovem življenju, v Univerzitetni knjižnici Maribor in Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, je bila o njem izdana še monografija. Avtor in založnik je namreč čutil kot svoje poslanstvo in dolžnost, napisati njegov življenjepis po primarnih arhivskih virih, saj je bila njegova biografija v zadnjih petdesetih letih precej popačena. Pri tem raziskovanju je bilo najpomembnejše odkritje najdba Potočnikovega groba na dunajskem evangeličanskem pokopališču, in to brez nagrobnega spomenika, čemur sta sledili pobuda za odpravo te pomanjkljivosti in nato tudi postavitev spominskega obeležja – kenotafa – na tem mestu.

Uvodno razmišljanje v knjigi z naslovom Potovanje po vesolju kot tehnično uresničljiv problem je napisal Sandi Sitar, življenje Hermana Potočnika in njegovih prednikov pa je na podlagi arhivskih virov osvetlil Primož Premzl. V knjigi sta v slovenščini prvič objavljena prevoda dveh Potočnikovih poljudnoznanstvenih člankov, Pridobivanje energije iz toplote morja in Nov tip ladje, ki pričata o Potočnikovem daljnovidnem zanimanju za tehnološki razvoj človeštva v najširšem pomenu besede. Pomemben del knjige pa je tudi prevod prvega dela spominov Gustava Kokoschinegga, brata Potočnikove matere, v katerem ta opisuje svoje prednike in otroštvo v Vitanju; na osnovi tega si bo mogoče ustvariti realno sliko o povezanosti tega kraja z življenjem Hermana Potočnika.