O Hitlerjevi usodi so se takoj po koncu druge svetovne vojne začela širiti različna ugibanja. V bunkerju pod kanclersko palačo v Berlinu, kjer je skupaj z Evo Braun in najožjimi sodelavci preživljal zadnje tedne pred padcem nacizma, je za njim ostalo le malo oprijemljivega, pa še tisto so po padcu Berlina odnesli obveščevalci Rdeče armade. Vodstvo sovjetskih okupacijskih sil v Berlinu je v prvih dneh po koncu vojne sicer izjavljalo, da je Hitler najverjetneje mrtev, o čemer naj bi zbrali dokaj zanesljive dokaze in pričevanja. Toda nekaj tednov pozneje so prišli iz Moskve drugačni glasovi. V odnosih med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo so se začela kazati prva znamenja poznejše hladne vojne in Stalin je začel zahodne sile obtoževati, da Hitlerja skrivajo živega, najverjetneje nekje na zahodu okupirane Nemčije, češ da ga nameravajo uporabiti v načrtovanih protisovjetskih političnih igrah.
Toda to le bil le eden od razlogov, da je britanska obveščevalna služba jeseni leta 1945 sklenila dokončno raziskati, kaj se je zares dogajalo v Hitlerjevem bunkerju in kako je končal prvi med zločinci nacistične Nemčije. Morda še pomembnejši od tega je bil strah, da utegne skrivnostnost Hitlerjeve usode v naslednjih obdobjih in naslednjih generacijah postati temelj, na katerem bi zrasel mit o Hitlerju. O tem, kolikšna je pri Nemcih nevarnost politične mitologije, so več kot prepričljivo pričale strahote zadnjega desetletja in pol – od vzpona do padca nacizma.
Mladi in obetavni zgodovinar Hugh Trevor-Roper ni imel lahke naloge, še zlasti zato, ker so sovjetske oblasti (ki so imele takrat v rokah veliko ključnih dokazov in preživelih prič) zavračale vsako sodelovanje. Kljub temu je z navzkrižnim zasliševanjem številnih nacistov, ki so bili v Hitlerjevem bunkerju v zadnjih tednih vojne in na temelju nekaterih dokumentov, ki so padli v roke zahodnim zaveznikom (predvsem Hitlerjeve politične in zasebne oporoke), pripravil temeljito poročilo o Hitlerjevi usodi, ki ga nikoli v šestdesetih letih po koncu druge svetovne vojne ni omajala nobena od številnih drugačnih teorij.
Ob tem pa je Hugh Trevor-Roper presenetljivo natančno rekonstruiral tudi samo dogajanje v bunkerju v zadnjih tednih vojne in odnose med vodilnimi nacisti – predvsem njihove medsebojne spletke in spopade za Hitlerjevo nasledstvo in oblast, ki so divjali ne glede na to, da se je “tisočletni rajh” nezadržno sesuval v prah.
