Inteligenca je bistvena za življenje. Je naravna lastnost življenja. Tako kot je ogenj vroč in zrak neviden in voda teče navzdol, je tudi življenje inteligentno. Inteligenca ni dosežek. Rojeni ste inteligentni.

Drevesa so inteligentna po svoje; imajo dovolj inteligence za svoje življenje. Ptice so inteligentne, tako kot tudi živali. Pravzaprav se to, kar religija pojmuje z izrazom Bog, nanaša samo na eno stvar – da je vesolje inteligentno; da je v vsem skrita inteligenca. In če imate oči za to, da vidite, jo boste videli povsod. Življenje je inteligenca.

Samo človek je postal neinteligenten. Človek je skazil naravni tok življenja. Razen pri človeku neinteligentnost ne obstaja. Ste že kdaj videli ptico, za katero bi lahko rekli, da je neumna? Ste že kdaj videli žival, ki bi jo lahko imenovali neumna? Ne, take stvari se dogajajo samo človeku. Nekaj je šlo narobe.

Osho v knjigi izpodbija splošno zamisel, da spodbujamo inteligenco z urjenjem intelekta. Intelekt je logičen, pravi; inteligenca pa je paradoksalna. Intelekt razstavlja stvari, da preučuje njihovo delovanje; inteligenca pa jih sestavlja in združuje, da ugotovi delovanje celote.

Osho trdi, da se ustvari neravnovesje in trpita tako posameznik kot družba, kadar izobraževalni sistemi dajejo prevelik poudarek intelektu. Le z inteligenco se namreč lahko na izzive spreminjajočega se sveta odzivamo ustvarjalno.

Z raziskovanjem razlik med intelektom in inteligenco ta knjiga spodbuja bralce, naj se bolje zavedajo, kako pristopajo k težavam – logično, čustveno in praktično – in kako jih rešujejo.

Inteligenca namreč ni razmišljanje o preteklosti in ni skrb za prihodnost – preteklosti ni več, prihodnosti pa še ni. Inteligenca je izkoristiti ta trenutek na najboljši možen način.