Ob pogledu na tako po obsegu kot razdrobljenosti ogromno in še do danes ne do kraja obdelano Leibnizovo literarno zapuščino, tu pravzaprav ne moremo govoriti o kakem izboru iz njegovih del. Gre le za peščico pogosto citiranih in izrecno filozofije tišočih se sestavkov, ki bi jim lahko dodali še premnogo drugih. Upam pa, da knjižica tudi že le samo z njimi nakazuje pot k osnovnim vprašanjem avtorjevega miselnega sveta. Dela so iz dobe med 1686 in 1716 letom.