Risoroman Jezdec (Der Schimmelreiter, 2013) je nastal po istoimenski literarni predlogi klasika nemškega realizma, pisatelja in pesnika Theodorja Storma (1817–1888). Novela Jezdec, prvič izšla v letu avtorjeve smrti, predstavlja vrh njegovega literarnega ustvarjanja. V Nemčiji je uvrščena med obvezno čtivo šolajoče se mladine.

Ute Helmbold je uporabila pretežni del Stormovega besedila, ki ga je praviloma umestila v spodnjo tretjino strani svojega risoromana, kjer teče v običajni literarni postavitvi. Zgornji dve tretjini knjige pa sta rezervirani za izjemno subtilno vizualno interpretacijo zgodbe v zelenih, modrih in rjavih odtenkih, ki jih kar najbolj neposredno narekuje vsebina. Obe enoti sta nerazdružljivo zliti v celoto, ki Stormovo delo aktualizira in razpre v sodobna branja, saj so teme, s katerimi se novela ukvarja, še vedno močno aktualne. Zgodba, ki se odvija na skrajnem severu Nemčije, pripoveduje o življenju ambicioznega Haukeja Heina, ki s predanim delom iz sebe napravi gospodarja nasipov. V krajih, kjer so ljudje ključno odvisni od tega, koliko zemlje bodo uspeli iztrgati morju, gre za eno najbolj spoštovanih funkcij, ki pa poleg strahospoštovanja, ki ga vzbuja v ljudeh, pomeni tudi nenehno čuječnost. En vihar je dovolj, da je skrbno načrtovani ter v mukah zgrajeni nasip ogrožen. Odgovornost na eni in brezkompromisna predanost na drugi strani odločilno odlikujeta protagonistov karakter, Ute Helmbold pa se v risbi dramatično odziva še na eno ključno lastnost Stormove novele, namreč na elemente strašljivega, tesnobnega in mističnega, ki jih med drugim pooseblja tudi naslovna metafora.
Aktualni prevod Mojce Kranjc je prvi prevod avtoričinega dela v slovenščino. Jezdec Ute Helmbold je izjemno literarno delo, ki preraja in aktualizira Stormovo klasiko nemškega realizma, na formalni ravni pa postavlja pred bralko kar najbolj neposredno razprto, utripajoče živo študijo pojma risoroman.