Deček Nami živi z babico na obali ogromnega jezera, ki vaščanom ne pomeni le vira hrane, ampak so okrog njega spletli tudi svoja verovanja in tradicije. In tako kot se jezero duši v onesnaženju, tako tudi družbene vezi, pod rusko okupacijo, razpadajo in iz ljudi vlečejo tisto najslabše. Nami, ki mora po babičini smrti in tragičnem koncu mladostne ljubezni nenadoma odrasti, se odloči zapustiti rodno vas in odpraviti v prestolnico na drugem bregu jezera, kjer si najde delo, sovraštva, nenavadna zavezništva … in morda bo našel tudi mamo, ki se je le bledo spominja.

Roman Jezero je nenavadna knjiga, ki z združevanjem in kondenziranjem časa in prostora na trenutke deluje mitsko, skoraj že pravljično, a obenem tudi postapokaliptično.

Češka pisateljica bolgarskih korenin Bianca Bellová (1970) je pozornost kritike vzbudila zlasti s svojim drugim romanom Mrtvy muž (»Mrtvi moški«, 2011), s svojim četrtim romanom Jezero pa je bila leta 2017 nagrajena z dvema prestižnima nagradama: magnesia litera in nagrado EU za književnost.