Knjiga obravnava jezikovno sliko negativnih čustev v slovenščini in je razdeljena na dva dela: prvi odkriva načine konceptualizacije in jezikovnega izražanja negativnih čustev, kot so npr. jeza, bes, odpor, sovraštvo (ter tem podobna čustva), v drugem delu pa se avtorica osredotoči na raziskovanje konceptualne strukture sovraštva. Jezikovno gradivo, na katerem je povečini zasnovana raziskava, so metafore vsakdanjega jezika, torej konvencionalni jezikovni izrazi, ki jih uporabljamo tako rekoč na vsakem koraku, ne le v leposlovju. Knjiga je namenjena jezikoslovcem, komparativistom in prevajalcem, oziroma vsem, ki se ukvarjajo z raziskovanjem slovanskih jezikov in literature. Knjiga je prva tovrstna raziskava v slovenščini.