Knjiga obravnava kiparske spomenike, ki nam jih je na Slovenskem zapustilo zrelo 16. in zgodnje 17. stoletje. Starejša umetnostna zgodovina jih je puščala ob strani, ali jih je omenjala le mimogrede, največkrat le kot ilustracijo duhovno, družbeno in politično izredno razgibanega in tudi razklanega časa, ki so mu udarjali pečat humanizem in reformacija, turška nevarnost in kmečki upori, napetost med stanovi in deželnim knezom.