Morje, kot naše srce, kar kipi od skrivnosti. A če človeku srce prekipi, lahko seže po peresu in vse, kar ga teži, odvrže na plažo strani. Učimo se pripovedovati zgodbe, kot se učimo plavati. Da se ne utopimo.

Ta zgodba je živela drugo življenje. Plima jo je odložil na obalo. Posušil sem jo nad plameni. Vsak stavek posebej odlepil. Vsaki besedi vdahnil novo usodo. In pred sabo uzrl vznemirljivo zgodbo.

Naj vam zato povem zgodbo o svojem velikem prijatelju, o kitu, ki je bil res od sile. Za njegovim nasmeškom se je skrivala največja morska knjižnica … Kitova knjižnica …