Kratka luč v temi je drugi del avtobiografije Richarda Dawkinsa, v kateri ta na razigran in hudomušen, a vseskozi poglobljen in prefinjen način pripoveduje o dogodkih in doživljajih svojega zasebnega in javnega življenja. V nasprotju s prvo knjigo ta ni pisana kronološko, temveč bolj tematsko. Njen okvir je slavnostna večerja ob avtorjevem 70. rojstnem dnevu v dvorani oxfordskega New Collegea. Ob pogledu na množico izbranih povabljencev mu spomin hvaležno oživlja doživljaje iz bogate preteklosti …

Dawkins nas popelje v razgibane svetove akademskega življenja, literarnih agentov, kuloarje televizijske resničnosti in seveda znanosti, znanosti, znanosti. V teh svetovih nam naslika mnogo velikanov svojega časa, ki tako stopajo tudi pred nas v svoji bolj znani javni podobi in mnogo manj znanih skicah iz vsakdanjega življenja. Njihova vrsta je dolga: Douglas Adams, Christopher Hitchens, John Maynard Smith, Daniel Dennett, Nathan Myhrvold, Jared Diamond, Steven Pinker, Richard Leakey, Carolyn Porco, Charles Simonyi, David Attenborough, Peter Medawar, Lawrence Krauss, Neil deGrasse Tyson … Ti in še mnogi drugi, zelo različni, a vsi odlični značaji so tudi Dawkinsa marsikdaj v njegovi karieri zvabili iz strogo znanstvenega dela k posredovanju znanosti, kulture, religije in literature – v družbeni inkubator, ki ga na presečišču naravoslovja in humanistike mnogi poznajo kot ›tretjo kulturo‹. Richard Dawkins je njen eminentni predstavnik.

Posebna pozornost je v knjigi namenjena Katedri za javno razumevanje znanosti, ki je bila na Univerzi v Oxfordu ustanovljena prav za Dawkinsa kot prvega predstojnika, da bi se, razbremenjen rednih profesorskih obveznosti, laže posvečal popularizaciji znanosti. V sklepnem delu knjige nam avtor vendarle privošči še ›skoraj kronološki‹ pregled svojega znanstvenega delovanja, kajpak skozi svoje knjige: predstavi spodbude zanje, njihove poglavitne poudarke pa tudi odmeve, ki so sledili objavam. Kratka luč v temi je navdihujoče branje, ki skupaj s predhodnico, Močjo čudenja, gotovo spada med sodobno klasiko avtobiografske proze.