Obdobje, opisano v Kurzschlussu, je najbolj zaznamovala epidemija covida-19, ki je najprej tako rekoč po celem svetu za nekaj mesecev dobesedno zaustavila življenje, avtor pa kritično opisuje dogajanje v Sloveniji, ki jo imenuje Kraljestvo Noriško. Ko mu je šlo najbolj na bruhanje, je najbolj bruhal besede – in če se je le dalo, se je poskušal iz vsega, kar smo v tistih dveh letih doživljali, vsaj malo ponorčevati, najti v večini stvari vsaj kanček humorja, satire, tudi sarkazma, morda cinizma, a prizna, da mu ni uspelo vedno. Večkrat je bil povsem brez moči in volje … upanja. Takrat ga je postalo strah, ker se je počutil poraženega. Vedno je bil namreč mnenja, da ko ubijejo v nas humor, so zmagali dokončno.

Rok Kajzer skuša v spremni besedi odgovoriti na vprašanja: Je to dnevnik? Ali pa morda kronika neke norosti? Ali pa je to vendarle analiza nekega obdobja, ki jo je avtor na več mestih (kaj na več mestih – skoraj povsod!) opisno opremil s sočnimi besedami: ogabnost, greznica, septična jama … Odločil sem se, da bom besedila in pesnitve označil za analizo. Ker to, kar je Vid popisal, opisal in spesnil, sodi ne le v anale, ampak tudi v analo. Zato analiza.