Mirjana Bobić Mojsilović v sočnem in berljivem slogu obravnava predvsem aktualne družbene tematike in povsem intimne konfliktne situacije, s kakršnimi se zlahka identificira širok spekter bralcev. Kljub kritično nastrojenemu razmišljanju o družbenih sistemih, odnosih in vlogah v sodobnem svetu je pisateljica zavezana načelnemu vodilu pozitivnega mišljenja. Snovanje zgodb jo vodi k iskanju možnosti srečnega izhoda iz nesrečne situacije ali k iskanju možnosti za katarzične značajske spremembe moralno težje sprejemljivih likov, kot se na primer izkazuje glavni lik romana Lakota.

Roman Lakota (2009) je zgodba o obsedenosti z najbolj tipično vrsto požrešnosti v sodobni kapitalistični družbi. Ker se po mnenju avtorice protagonistova hiba bolj ali manj skriva v vsakem izmed nas, ga ni obeležila z osebnim imenom. V želji, da bi se rešil tesnobnih občutkov v svoji koži in postal nekdo drug, ne izbira sredstev na dirki za finančnim blagostanjem. Beograjski “veliki Gatsby” je ujetnik tiste iluzije, ki človeka zapeljuje z upanjem, da bo lakoto po občutku ljubezni, uspeha, pozornosti, varnosti ali osebni osmišljenosti zlahka potešil, ko se bo oborožil z materialnim bogastvom. Vprašanje je, kaj in koga je posameznik pripravljen žrtvovati, da bi dosegel svoj cilj. In ko na brezobzirnem jurišu osebni odrešitvi naproti ne ostane nič več sveto, se pogrezanje v nepotešljivo lakoto po smislu življenja šele začne.