Francis Fukuyama v knjigi Liberalizem in njegove tegobe stopi v bran klasičnemu liberalizmu. Izlušči tri glavne argumente v njegov prid: pragmatičnega, ker liberalizem omogoča mirno sobivanje različnosti, moralnega, ker ščiti temeljno človeško dostojanstvo in avtonomijo, in gospodarskega, ker prinaša rast in z rastjo povezano dobro. Avtor analizira očitke liberalizmu, ki prihajajo z leve in desne. Okrca neoliberalizem, ki se je ponekod razmahnil do skrajnosti, in zagovarja tezo, da socialne blaginje za vse ni mogoče doseči brez vmešavanja države. V tej živahni knjigi se dotakne tudi pojava interneta, ki ni razpršil moči, kot so mnogi upali, pač pa se je moč skoncentrirala v peščici orjaških platform. Te z uporabniki manipulirajo, krepijo njihova (zmotna) prepričanja, spodkopavajo demokratično razpravo in podatke izrabljajo za trženje. Kaže, da so se liberalne ureditve znašle v duhovnem vakuumu. Fukuyama vidi rešitev v tem, da kot družba in kot posamezniki spet postanemo zmerni.

O avtorju:

Francis Fukuyama (1952) je ameriški politolog z doktoratom iz političnih ved na Harvardski univerzi. Živi v Palu Altu v Kaliforniji. Zaslovel je z razvpito tezo, da je zmaga liberalne demokracije ob koncu hladne vojne pomenila zadnjo ideološko stopnjo in konec razvoja zgodovine človeštva, ki jo je ustoličil v knjigi The End of History and the Last Man, 1992. V knjigi Identity: The Demand for Dignity and the Politics of Resentment, (2018) se ukvarja z vzponom politike identitete, knjiga Liberalizem in njegove tegobe, ki je v izvirniku izšla pod naslovom Liberalism and Its Discontents leta 2022, pa se osredinja na grožnje liberalizmu in možne izboljšave.