V senci pod starodavnimi tisami je Gwyn vnovič čaral. Dvignil je roke in razprl prste kot mačka, ko pokaže kremplje. V njegovih rokah se je zbrala vsa temna sila, kar je je še bilo na pokopališču za cerkvijo. Emlyn je uročen spustil pesti in otrpnil.

„Ne hodi v kapelo Llewelynovih. Nič dobrega ne bo iz tega. Nekaj se je zgodilo tam,“ so govorili Nii.

Če bi ubogala, bi vse ostalo po starem. Nikoli ne bi stopila skozi pajčevino in odkrila, kje je Emlynova mama; družini Griffiths in Llewelyn bi ostali sprti … predvsem pa ne bi naredila mojstrovine in se znebila vzdevka Nia-zna-nič.

Leto dni po izidu prvega dela trilogije Snežni pajek je avtorica dobila nagrado Tir na n-Og, ki jo podeljuje Valižanski odbor za književnost za najboljšo mladinsko knjigo v valižanščini ali o življenju v Walesu. Zgodba o dečku Gwynu, ki odkrije, da je potomec starodavnih keltskih čarovnikov in da ima tudi sam nekaj njihove moči, je nekaj posebnega, ker je avtorica navdih zanjo našla na valižanskem podeželju in v keltski mitologiji.