Wiera Gran je bila ruska Judinja, rojena kot Weronika Grynberg leta 1916. Med nemško okupacijo je kot znamenita judovska pevka ob klavirski spremljavi Władysława Szpilmana nastopala v kavarni sredi varšavskega geta. Oba sta pekel geta preživela. Na dan, ko je leta 1942 zbežala iz geta, je opazila Szpilmana v uniformi judovske policije, ko je Jude iz geta gnal v konvoj za taborišče, po vojni pa je prav on njo prvi osumil kolaboracije z Nemci in ji s tem uničil življenje. (V znanem filmu Pianist Romana Polanskega je prikazan v povsem drugačni luči!) Obtožbe so se vlekle skozi vse njeno življenje, in čeprav je bila na vseh procesih oproščena, to ni bilo dovolj za tiste, ki so jo obtoževali. Zadnjih trideset, štirideset let življenja je poskušala dokazati svojo nedolžnost in za to porabila vso svojo energijo.
Zdi se, da je bila Wiera Gran prikladna za grešnega kozla, ker je bila slavna pevka in zapovrh še inteligentna lepotica. Sovraštvo zoper njo, ki je temeljilo na obrekovanju, je mobiliziralo in povezalo izseljenske skupnosti poljskih Judov. Nezaustavljivo širjenje klevet je za šansonjerko pomenilo socialni umor, saj ji je onemogočalo opravljati delo in si služiti kruh. V osemdesetih letih je prenehala peti, ker je zaradi neprestanih pretresov izgubila glas. V nekem trenutku je omagala, pojavili so se prividi in preganjavica. Preganjanje, ki ga je izkušala, nenehni napadi preživelih iz varšavskega geta in pozneje izseljenske judovske skupnosti po vsem svetu so postali njena realnost. Na koncu se je vdala, se zaprla vase in v svoje pariško stanovanje, ki ga ni zapustila po več mesecev. Popolnoma sama je umrla v zavetišču pri poljskih nunah leta 2007.
Agata Tuszyńska je o Wieri Gran prvič slišala v enem izmed poljskih salonov v Parizu, pritegnili sta jo besedi »pevka« in »kolaborantka«. Njena knjiga Obtožena: Wiera Gran (Oskarżona: Wiera Gran, 2010) je nastala na podlagi pogovorov z Wiero Gran, gradiv iz poljskih, ameriških, izraelskih, nemških in francoskih arhivov, najrazličnejših dokumentov in pričevanj. Ob izidu, tri leta po smrti Wiere Gran, je močno razburkala duhove. Zdi se, kot da bi se pevke držalo prekletstvo, ki preide tudi na tiste, ki raziskujejo njeno usodo. Družina Władysława Szpilmana je zoper Agato Tuszyńsko sprožila sodni proces na Poljskem in v Nemčiji, češ da v knjigi blati pianistov ugled. Plaz napadov nanjo so sprožili tudi mediji; obdolžili so jo, da je potvarjala resnico o Szpilmanu, in ji očitali, da je izrabila Wierino zasebno življenje in njene skrivnosti za škandal, s katerim je poskrbela za lastno promocijo.
A knjiga nikogar ne obtožuje. Še zdaleč ni le roman o slavni pevki in zvezdi nekdanje Poljske, je predvsem pretresljiva pripoved o tem, kako smo ljudje zmožni z neznosno lahkostjo uničevati življenja drug drugemu.
