Mirjana Borčič je vse svoje življenje posvetila filmu. »Uradno« je diplomirala iz rusistike, a je že v svoji prvi službi kot profesorica in pozneje kot vzgojiteljica v dijaškem domu v svojo pedagoško dejavnost vključevala tudi poglavja o filmu. Začelo se je s pogovori, nadaljevalo z obiski filmskih predstav, skupaj z učenci je iskala poti do filmske umetnosti in odkrivala metode filmske pedagogike. Zelo hitro so njeno delo zaznali kolegi v bivši državi, tako da je bila že kmalu vabljena na posvete in simpozije o filmski vzgoji. Veliko je pisala o filmu in se s svojimi varovanci tudi snemala. Nekateri med njimi so se uvrstili v vrh južnoslovanske kinematografije, mnogim pa je prebujala in bogatila estetsko čutenje, ne da bi pri tem vsiljevala svoje nazore. Njeno delo je dokaj hitro postalo znano tudi onkraj meja nekdanje države. Kot gostja je bila vabljena po skoraj vseh kontinentih, saj so njene raziskave in psihološke metode visoko cenili. Napisala je več knjig. Bila je tudi producentka in dramaturginja šolskih poučnih filmov. Med mnogimi priznanji in nagradami je leta 2007 prejela tudi nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo.