Prva knjiga iz štirilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače, je izšla konec leta 2013. Čez dve leti ji je sledila druga, s podnaslovom Babice, hčere in vnukinje. Leta 2019 smo natisnili Moške zgodbe. Četrto, ki jo držite v rokah, sem podnaslovila s citatom iz zgodbe Žnidarjevega Frenka iz Poljan: Poglejte, moji ljudje prihajajo! Pooseblja moja občutja, ki me spreletavajo, ko stisnem roko tistim, ki mi zaupajo zgodbo iz svojega življenja.

Zbirka vseh štirih knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače – ozavešča. Zgode, povedane in zapisane iz prve roke razkrivajo tisti del našega življenja, o katerem ne govorimo na glas. Nekateri poiščejo psihoterapevta, da jim pomaga prebroditi težke trenutke, drugi se želijo zgolj spovedati. In zgodbe, ki jih prebirate tudi v četrti knjigi, so prav to- osebne spovedi. V slovenskem prostoru so nekaj unikatnega in izjemno pomembnega za tako imenovano občansko znanost (Citizen Science).

Tudi četrta knjiga je zelo posebna in dragocena.