Starodavno življenjsko vodilo pravi: spoznaj samega sebe. Toda −  zakaj? Ker boš lahko le na ta način imel možnost čutiti kot katerikoli drugi človek, katerokoli drugo bitje, odgovarja Otto.

Otta Spiegla, slovitega umetnika, med enim od njegovih uspešnih performansov na temo »metafizike dvojnika« zajame močna vrtoglavica, ki jo sproži nenadno in vseprežemajoče občutenje notranje praznine. Nekaj dni pozneje izve za smrt svojih staršev in za njuno nenavadno zapuščino: skrinjo, polno dokumentarnih zapisov v realnem času o njegovih prvih sedmih letih življenja, letih, ki tako odločilno oblikujejo človekovo osebnost. To odkritje ga bo spodbudilo k vrtoglavemu raziskovanju lastne preteklosti in sebe samega.

Zakaj smo takšni, kot smo, in ne drugačni? Kaj je naše notranje bistvo in zakaj ga tako redko uzremo? Kako si razlagamo lastne fobije, strahove, obsesije in občutja? Zakaj je barva, ki je meni tako ljuba, tebi tako odbijajoča? Kako zelo se, navsezadnje, zavedamo počel lastne usode?

Otto poskuša najti odgovore na vsa ta vprašanja v upanju, da bi mu morda na koncu s pomočjo odgovorov uspelo sestaviti zrcalo, v katerem bo končno uzrl svojo pravo podobo, s tem pa tudi v hipu doumel, kdo smo kot človeška bitja, od kod prihajamo in kam gremo.

Otto, uzrti človek je fascinantna sinteza celotnega Mathieujevega ustvarjanja, saj povezuje filozofsko-znanstveno razmišljanje in ludizem z izleti v kvantno fiziko, vse to pa v prizadevanju, da bi ponazoril, kako majhen, smešen in nepomemben je človek, vpet v silnice vesolja.