Pisanje antropologije je knjiga o občih epistemoloških okvirih moderne antropologije, ki na preciozen način pojasni, kaj delamo, ko delamo antropologijo, in kako razmišljamo o sebi kot antropologih. Knjiga predstavlja analizo zahodnih mišljenjskih praks ter sodobnih antropoloških pristopov k pisanju, reprezentaciji in dokumentiranju medkulturnih primerjav. Je precizen premislek načinov, kako antropologija organizira, se pravi zbira, deli in povezuje ideje, gradiva in konstrukte, o katerih piše. Četudi je v knjigi uporabljeno predvsem melanezijsko gradivo, delo ni zgolj regionalna etnografska analiza, temveč predstavlja medkulturno študijo organizacije pomena.