Poreklo človeka je temeljno delo sodobne zahodne misli. Charles Darwin (1809–1882), eden največjih naravoslovcev vseh časov, je razvil in predstavil evolucijsko teorijo, ki temelji na predpostavki, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika. Na osnovi svojih opažanj in poskusov je dognal tudi glavni mehanizem evolucije: to je naravni izbor, s katerim postajajo iz generacije v generacijo pogostejše tiste dedne lastnosti organizmov, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje.
Darwin je bil prvi, ki je sistematično podal razlago raznolikosti življenja na Zemlji brez posredovanja nadnaravne sile. Njegovo teorijo so kasneje razširili in dopolnili z novimi odkritji; danes teorija evolucije tvori enega od temeljev sodobne biologije in vse bolj tudi drugih ved o človeku ter živih bitjih, saj njene zakonitosti pospešeno aplicirajo na vsa ključna področja človekovega življenja. Darwinovo razmišljanje in raziskave temeljijo na obsežnem terenskem delu (opisanem v knjigi Dnevnik potovanj), s katerim je postavil gradnike za svojo temeljno knjigo O nastanku vrst (1859).
Kasneje jo je nadgradil še z monumentalnim delom Poreklo človeka (1871, dopolnjena izdaja 1874), ki pomeni vrh njegovega raziskovanja in predstavlja Darwinovo življenjsko delo. Z njo je svojo evolucijsko teorijo razširil na človeka, pokazal na njegov izvor, ga umestil v verigo živih bitij ter razširil svojo tezo o spremenljivosti živih bitij, s čimer je kronal svojo argumentacijo zoper dogmo tistega časa o stvarjenju in nespremenljivosti vrst. Slovenski prevod knjige Poreklo človeka je izšel ob 150-letnici dopolnjene izdaje iz leta 1874.
»Nekateri ljudje zmorejo krčiti povrhnje mišice lasišča; te mišice so v variabilnem in delno zakrnelem stanju. G. A. de Candolle mi je pisal o zanimivem primeru trdovratnosti ali dednosti te zmožnosti, prav tako pa tudi o njenem nenavadnem razvoju. Pozna družino, pri kateri je član v mladosti s premikom lasišča lahko vrgel več težkih knjig z glave in je z dokazovanjem te spretnosti celo služil. Njegov oče, stric, ded in trije otroci so vsi obdarjeni s to neobičajno značilnostjo. Družina se je pred osmimi rodovi razdelila na dve veji, tako da je glava zgoraj omenjene veje sorodnik v sedmem kolenu z glavo druge veje. Ta sorodnik živi v drugem delu Francije. Ko so ga vprašali, ali ima to sposobnost, jo je takoj pokazal. Na tem primeru vidimo, kako vztrajen je lahko prenos povsem neuporabne zmogljivosti, ki verjetno izhaja iz naših oddaljenih prednikov, saj mnoge opice zmorejo močno premikati lasišče naprej in nazaj.« – iz knjige
