Lucija Čakš v svojem prvem romanu Potem pa Svizci zavijejo … opisuje doživetja peterice fantov (14-letnega skavtskega vodnika in štirih šestošolcev), ki se s kolesi odpravijo na hajk v neznano. Vodnik Anže se prvič znajde v tej vlogi, fantje pa se med seboj šele spoznavajo, učijo in privajajo drug na drugega.

Njihovi medsebojni odnosi se še posebej intenzivno razvijajo med prigodami na poti, ki so opisane v pristnem skavtskem duhu, s pronicljivim razumevanjem medosebnih odnosov, humorjem in pridihom pustolovščine. Dogajanje v knjigi je hkrati napeto in realistično, tako da bralca ne izpusti iz krempljev pozornosti. Knjiga je »skavtski roman«, a to še zdaleč ne pomeni, da je namenjen le skavtom.

Napeto branje, polno dogodivščin in nadvse spretno opisano dogajanje, izjemna živost dialogov, vse skupaj pa začinjeno s humorjem. Zgodba s karakterji, ki so izdelani, kot bi stali pred bralcem; jezik pa je živ, tekoč in raznolik.