Taisha Abelar skupaj s Carlosom Castanedo sodi v mlajšo skupino čarovnikov, ki jih je vzgojila skupina indijanskih brujev iz osrednje Mehike pod nadzorom Don Juana.

Don Juan je učil čarovništva kot praktičnega prizadevanja, s pomočjo katerega lahko kdorkoli izmed nas neposredno zaznava energijo. Trdil je, da se moramo, da bi lahko na tak način zaznavali energijo, osvoboditi od naše običajne sposobnosti zaznavanja.

V knjigi Taisha opisuje svojo življenjsko pot – od preprostega dekleta, ki verjame, da so ženske ustvarjene le v podporo moškim, srečanja s Claro Grau, ki jo je povabila k sebi domov, in nato dolgotrajnega ter zapletenega učenja in urjenja v skrivnostni družbi čarovnikov.

Taishi Abelar piše o svojem urjenju, ki je bilo enako učenju Carlosa Castanede, pa vendar popolnoma različno. Mnogo let je potrebovala, da je izpopolnila svoje sanjanje do te točke, da ji je lahko služilo kot čarovniško sredstvo za pisanje.

Ideja, ki stoji za tem urjenjem, je ta, da je človek, kakor hitro s pomočjo rekapitulacije razbije prisilni vzorec starih navad, misli, pričakovanj in čustev, v položaju, ko lahko zbere zadosti energije in zaživi po novih načelih, ki jih potegne iz čarovniške tradicije – zatem pa nadomesti ta nova načela z neposrednim zaznavanjem drugačne resničnosti.