Slikanica Skrivnost polne lune je skrivnostna že v naslovu. Le kaj je Lunina skrivnost? To, da je tako daleč, ali kaj drugega? Kako to, da se luna čisto na začetku manjša in manjša, vse dokler ne izgine, na koncu pa veča in veča ter končno vzide kot velik srebrn krožnik, kot ogromen hlebec sira? Iz ščipa v mlaj, iz mlaja v ščip, iz ščipa v mlaj – in spet nazaj (za vekomaj) …

Slikanica pa ne govori le o Lunini skrivnosti. Še marsikaj nas nauči. Na primer to, da je nadvse pomembno skupaj brati pravljice, da se je o skrbeh treba pogovoriti s prijatelji in da nobena stvar, ki se zdi strašna in nam povzroča skrbi, ni zares takšna – skrbi minejo in slejkoprej se vse uredi, postavi v varne tire.