Smrt z dostojanstvom je knjiga o umiranju, ki je dostojno človekovega življenja. Avtor jo je napisal po smrti soproge, rakave bolnice, ki je v obdobju pred začetkom aktivnega umiranja iskala legalne možnosti prekinitve življenja v trenutku, ko bo to postalo ‘bolj slabo, kot dobro’ – ko se bodo začele neizbežne neznosne bolečine in ne bo več nobene možnosti izboljšanja stanja. Evtanazija je bila takrat v ameriški zvezni državi Havaji še prepovedana – podobno kot je v večini držav na svetu še danes, vse druge možnosti pa so bile bodisi podtalne bodisi nezadostne. Svoj model evtanazije oziroma umiranja z zdravniško pomočjo je že sprejela ameriška zvezna država Oregon, Evropa je imela nizozemski model evtanazije, bitka za smrt z dostojanstvom se je začela širiti in v času nastajanja knjige ter v letih po izidu so jo zagovorniki pravice so dostojne smrti v nekaterih državah tudi že izbojevali.

Robert Orfali natančno popisuje kaotično – predvsem za umirajočega in njegove najbližje – obdobje umiranja ter oregonski in nizozemski model evtanazije, nato pa pikolovsko natančno odgovarja na ugovore kritikov evtanazije – predvsem katoliške cerkve in aktivistov gibanja pro-life. Pri tem s pomočjo uradnih empiričnih podatkov iz držav, kjer je evtanazija že 20 let dovoljena, dokazuje, da so ugovori izključno ideološke narave in da zaradi uzakonjene evtanazije nikomur ne grozi nobena nevarnost. Nasprotno, uzakonitev varuje pred podtalnim izvajanjem evtanazije, kjer so napake in zlorabe veliko verjetnejše in tudi dejansko pogoste.

Odločen zagovor človekove pravice do avtonomnega odločanja o lastnem življenju in dostojne smrti je v spremni besedi zapisal filozof Tine Hribar, ki nas na zaključku obsežnega in polemičnega predgovora opomni, koliko pomembnejša postaja nova etika smrti prav v času, kakršnega trenutno preživljamo – v razmerah pandemije in potencialno množičnega ter mučnega umiranja