Pesnitvi Teogonija ter Dela in dnevi pesnika Hezioda, enega od dveh najstarejših grških pesnikov oz. pesnikov sploh, zagotovo spadata med temeljna književna dela, ob Iliadi in Odiseji, ki bi ju moral poznati vsak. Teogonija je strukturirana kot bogovski rodovnik, ki je izpeljan iz prvotnega Kaosa in se nato postopoma diferencira in razčlenjuje v harmonijo urejenega bogovskega kozmosa. Je najbogatejši in najdosledneje urejen inventar grškega politeizma, kar jih je ohranjenih iz antike. Umetniška vrednost se sicer ne more primerjati z razkošnimi podobami bogovskih gostij pri Homerju, vendar posameznim odlomkom ni mogoče odrekati tudi poetičnih vrednot, tako zlasti obsežnemu proemiju, ki ga lahko označimo kot eno najlepših antičnih bogovskih himn. Še veliko večja je dokumentarna vrednost Heziodove Teogonije. To je predvsem neizčrpna zakladnica za spoznavanje grške mitologije in dragocen vir za študij zgodovine grške religije, saj ne gre za običajen mitološki priročnik, kakršnih je na ducate ohranjenih iz helenističnega in poznejšega obdobja. Heziod je bil veren mislec in njegova Teogonija raste iz iskrenega prepričanja in iz globokega verskega doživetja, zato jo lahko označimo kot najbolj avtentičen dokument starogrškega verstva.
Pesnitev Dela in dnevi literarni zgodovinarji radi označujejo kot nekakšno »kmečko pratiko«, v kateri so našteti in opisani največji prazniki, zraven pa tudi delovniki in najpomembnejša opravila, ki naj se opravljajo ob posameznih dnevih. Pesnitev je zrasla iz pesnikove osebne izkušnje, povod za njen nastanek je dala pravda za očetovo dediščino, v kateri je Heziodov brat Perzes očitno podkupil sodnike in si prigrabil večji delež, kot mu je pripadal. Vendar pa so nauki, tudi kadar so naslovljeni izrecno na brata Perzesa, namenjeni širšemu občinstvu. Pesnik presega svoj ozki osebni interes, vseskozi ima pred očmi stisko grškega kmeta nasploh in koristi širše skupnosti. V pesnitvi Dela in dnevi je Heziod zapel najveličastnejšo himno človeškemu delu, kar jih poznamo iz antike.
V knjigo je vključen tudi prevod dela Tekmovanje med Homerjem in Heziodom (tudi Agon) anonimnega avtorja.
Heziodovi pesnitvi sta v slovenskem prevodu izšli enkrat samkrat, in sicer leta 1974 v zbirki Kondor. Prevajalec, akademik dr. Kajetan Gantar, je prevod za novo izdajo temeljito predelal in izpilil, upoštevajoč tudi nekatera novejša spoznanja in izdaje tega temeljnega grškega besedila.
