Vinjete straholjubca so po etapah nastajale zadnjih osem let kot skupni projekt obeh avtoric z namenom, ustvariti literarno-vizualno zbirko grotesk neujemljivega žanra.
Eva Mahkovic je besedila med letoma 2011 in 2015 neposredno po njihovem nastanku objavljala na svojem FB-profilu. Izhodiščni prozni sestavki z nekaj osnovnimi protagonisti so se z leti preobrazili v oblikovno manj določljive zapise s številnimi liki in vsebinami, ki tvorijo samostojen univerzum, čeprav njihovi posamezni sestavni deli prihajajo iz našega časa in prostora, občutki, na katerih besedila temeljijo, pa so sploh povsem sodobni. Koščki besedil, forme, motivi vsebujejo navedke iz Svetega pisma, Arthurja Schnitzlerja, Williama Shakespearja, viktorijanskih medicinskih učbenikov, Trumana Capoteja, Agathe Christie, Umberta Eca, Edith Wharton, R. M. Rilkeja, Hansa Memlinga in popa, ki ga je avtorica med pisanjem poslušala, v navdih pa so ji bila tudi mnoga likovna dela, filmi in naključni kraji z zanimivimi imeni, ki v Vinjetah dobijo nove vloge in konotacije.
Kot besedila tudi ilustracije črpajo iz številnih virov ter iz prevzetih fragmentov ustvarjajo lasten, živahno fantastičen svet. Kot je groteska – mešanica nenavadnih, komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom – navdih tekstom, je groteskno osnova tudi za ilustracije, ki skupaj z njimi tvorijo nerazdružljivo celoto. Ilustracije so izdelane v mešani tehniki, v kateri najmočnejši izraz pripada kolažu. Prav slednji je najmočneje povezan z definicijo grotesknega. Največ kolažnih izrezov prihaja iz historičnih grafik in srednjeveških iluminiranih rokopisov, saj tudi sama besedila s svojimi seznami in hagiografijami pogosto črpajo iz srednjeveškega sveta mirabilij, svetnikov in legend.
