Pisateljica in urednica Natalia Ginzburg (1916–1991) je leta 1963 zaslovela z avtobiografskim romanom Družinski besednjak, za katerega je prejela najuglednejšo italijansko literarno nagrado strega. Pretežno pisemski roman Dragi Michele, ki je izšel desetletje zatem, sicer ni avtobiografski, zato pa spet postavlja v ospredje družino. Gonilo zgodbe je tokrat »odsotnost« sina Micheleja, ki je moral v naglici zapustiti Italijo zaradi sodelovanja z radikalnimi skupinami. Njegovi sorodniki morajo dobesedno počistiti, kar je pustil za sabo, hkrati pa se nanj obračajo s pismi, v katerih razkrivajo tudi marsikaj o sebi.

Med nastajanjem romanov Družinski besednjak in Dragi Michele je Natalia Ginzburg objavila knjižico esejev Male vrline (1962), ki danes sodi med najbolj priljubljena tovrstna dela. Ni težko ugotoviti, zakaj. Njeno pisanje je tekoče in zračno, a vendarle skozi preproste besede izpoveduje globoke modrosti in večne resnice. To predvsem velja za zaključna daljša eseja Človeški odnosi in Male vrline.

Izid knjige sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.